Penkanje na Petkovcu
 
Morda večina ljudi sploh ne pozna tega običaja. To je zvonjenje v cerkvah ob velikih praznikih, birmah  in podobnih svečanostih. To je ritmična pesem zvonov v strogo določenem zaporedju, ko se glasovi posameznih zvonov zlivajo v melodijo. To je svojevrstno ljudsko izročilo, glasbena umetnost. Pri tem opravilo v zvoniku trpijo predvsem mišice rok, kajti "žvenkelj" je pošteno težak, zvonovi pa so težki do 500 do 1500 kg. Dva zvonova ne smeta udariti hkrati. Če se to zgodi, ljudje ki jih poslušajo takoj opazijo, da penkanje ni bilo dobro.

Na Petkovcu se ťpenkaŤ še posebno slovesno  na 1. "petkovsko nedeljo", to je 4. velikonočna in na žegnjanje to je 10. avgusta. (Sv. Lovrenc)
Takrat se v zvoniku že zjutraj (ob 4.00) zberejo penkarji, ki udarijo nežno melodijo in veselje jih je poslušati. 
Naj naštejem še "penkarje": Najstarejši je Franc Brenčič, ki z svojimi 73.leti še vedno rad pride v zvonik, njegovo znanje podaja naprej sin Marjan, za pomoč in učenje se včasih pridruži še Iztok to je najmlajši, zvon pa poprime tudi Tone, Marko, prištejemo lahko še Milan-a ki je iz Rovt in rad pride v zvonik na Petkovec. Petkovski pritrkovalci pa mu vrnejo uslugo in grejo penkati v Rovte. Naj povem da je na Petkovcu samo podružnična cerkev, fara je Rovte. Marjan pa že uči svoje otroke, mogoče se bo tradicija nadaljevala. Zainteresirani so da bi melodijo ponesli tudi v druge zvonike. Torej če ste zainteresirani, pokličite tel. 01 7501 397 ali 041 345 129 (Marjan)  in dogovorimo se za "sodelovanje". Penkali so že v cerkvi na Planinski gori, v Smrečju, Na Vrhu nad Rovtami, na Sveti gori, Na Sv. Trojici nad Vrhniko, na Kurešču, seveda pa še niso znani širši okolici je pa to njihova velika želja. 

Pripravila: Silva Brenčič